V Humanitarnem društvu Merhamet smo s pomočjo donatorjev Ameropa žitni terminal d.o.o., Mandoras d.o.o. in prostovoljcev za petnajst družin poplavljenih območij v občini Gunja dostavili humanitarno pomoč v obliki semen koruze.
V okviru dobrodelne akcije »Sejem srečo«, ki poteka vse do 30. aprila 2015, smo s semeni koruze oskrbeli petnajst družin poplavljenih območij v občini Gunja. V torek, 7. aprila 2015, smo s prostovoljci obiskali Medžlis Islamske skupnosti Gunja, kjer sta nas toplo in prijazno sprejela imam in namestnik župana občine Gunja mag. Idriz Bešić in Hajro Čamdžić, koordinator kuhinje v Islamskem centru Gunja.
Po Čamdžićevih besedah se v Islamskem centru Gunja skoraj leto po katastrofalnih poplavah še vedno dnevno prehranjuje več kot 1.000 občanov. Leto poprej je bilo razdeljenih tudi 2.000 obrokov dnevno. Delovanje in oskrba kuhinje se izvaja s pomočjo Islamske skupnosti v Republiki Hrvaški, Hrvaške vojske in drugih humanitarnih organizacij. Za nemoteno delovanje centra in pripravo hrane skrbi dvajset oseb.
Po slabem letu od poplav v občini Gunja še vedno poteka čiščenje in izsuševanje objektov in posesti, le ponekod je videti delne prenove, za katere je poskrbela država. Na žalost si občani Gunje še vedno niso opomogli od katastrofalne nesreče.
Donacija semen koruze zadostuje za oskrbo 15 družin. Razdelili jo bodo tistim družinam, ki imajo primerne (izsušene) površine za setev, ostalo bodo zasejali na vakufskem zamljišču in nato pridelke razdelili med prebivalce Gunje.
Gunja v poplavah, maj 2014
Poplave, ki so prizadele Gunjo, so še bolj povezale občane. Najhuje je bilo, ko je 17. maja 2014 prišlo do uničenja savskega nasipa v mestih Račinovac in Rajevo Selo. Vsi občani Gunje so bili zaradi poplav, ki so potopile skoraj vseh 1.217 hiš, prisiljeni zapustiti svoje domove. Voda je dosegla številne strehe, nekatere hiše pa so bile tudi popolnoma pod vodo. Reševanje oseb je potekalo pod nadzorom Hrvaške vojske in civilne zaščite.
Najstarejšo džamijo na Hrvaškem je reka Sava popolnoma potopila. V poplavi je bila uničena tudi knjižnica džamije z 2.000 knjigami. Imam Bešić je izjavil, da je lahko samo nemočno opazoval, kako voda z veliko hitrostjo prodira v vas in džamijo, v katero ni več mogel vstopiti: »Ta nesrečen dogodek nas je vse še bolj povezal. Morda Gunja ni bila nikoli bolj enotna, kot takrat v tisti grozoti. Klicali in pomagali so nam od vsepovsod in to je bil znak, da nismo sami.« Dodal je: »Prvič, odkar imamo džamijo, smo ostali brez džume (petkove molitve), celo med vojno nismo bili brez dnevne molitve, kaj šele tedenske.«
Poplava je povzročila tudi ogromno škodo v poljedelskem in živinorejskem fondu Gunje. Popolnoma uničenih je več kot 1.300 hektarjev poljedelskih površin, utopljeno pa 250 glav živine in več kot 1.000 ovac. S pomočjo Vlade Republike Hrvaške in tujih donatorjev občani pričakujejo, da bo nastala škoda v kratkem vsaj delno povrnjena.